Kaula Tantra

Tradicionalna tantriČna vidja

Pančattatva - karan

"Poznamo več vrst karana, ki ga lahko uporabljamo in nekatere tantre to podrobno opisujejo in včasih celo navajajo recepte. V resnici je vsaka vrsta karana primerna. "Ne glede na to, kako je proizveden in od koga je kupljen, bo dal kauli vse siddhije, ko bo očiščen." (MT)"

Obred pančatattva (“pet elementov/načel”) je včasih imenovan tudi pančamakara , ker se elementi, uporabljeni v pudži, vedno začnejo s črko M (v sanskrtu). Nekateri menijo, da je to učenje le simbolične narave in predstavlja LE notranjo jogijsko funkcijo. Po tej teoriji ne bi smeli dejansko zaužiti raznih substanc (vino/alkohol, meso, ribe, posušeno žito in spolna združitev), ker je to početje neke vrste izprijenje namena tantre. Ta pogled ne upošteva nekaterih aspektov tantrične poti, zlasti tega, da sadhak simbolično preobrazi v dobesedno tako da zavzame mudro ište. Na ta način so uničena vsa razlikovanja med “božanskimi” aspekti “notranje” Biti in “posvetnimi” aspekti utelešenega izraza. Tako tantrik postane “joga” iz mesa in krvi, ne le nekakšen “notranji” jogijski proces.

Tisti, ki trdijo, da so aspekti, ki jih daritve pančatattve predstavljajo, le simbolične narave joge notranjega upravljanja s petimi elementi, imajo tudi zgodovinski problem. Skupina petih daritev je relativno nov pojav, v primerjavi z zgodnjimi tantrami, kjer so značilni trije aspekti obreda (alkohol, meso in spolni odnos). To pomeni, da so bili naši predniki sestavljeni le iz treh elementov ali pa, da ima obred še druge plati. Moje mnenje je, da vsekakor obstajajo še druge plati in tako kot pri večini tantričnih praks, tudi tukaj obstaja več pomenskih nivojev in plasti.

Temelj prakse je oplojena mantra in pitha, ki ne obstaja le v subtilnem telesu, ampak je, kot sem že prej povedal, izraz življenja samega. Da bi imel obred predviden namen, mora priti do realizacije sadhaka, ište in guruja ter do združitve vsega tega v Eno. “V polni spojitvi guruja, deve in mantre mora kaula piti dalje, vse do stanja vznesenosti.” (KT) Ko pride do tega, vsi oziri notranjega in zunanjega osebnega “jaza” in božanskega “jaza” zbledijo; ostane le daritev, vrojena velikodušna narava, ki preprosto JE. Ko to razumevanje postane očitno, se dvignemo onstran ločitvenih meja, vsa dejanja v “zunanjem” okolju pa so v soglasju s tem. Iz te perspektive uživanje karana (alkohola) spada v herojsko (“vira”) prakso. “Kdor ostane zbran celo po zaužitju močne žgane pijače, se imenuje kaulika.” (KT)

Alkohol se daruje kot amrita, to pa, po tradicionalnem izročilu, odstrani prekletstva Brahme, Šukre in Krišne. Alkohol je bil preklet zaradi enakih razlogov kot so ga prekleli ljudje: nekdo je postal preplavljen s šakti in se je zaradi tega neprimerno obnašal ter povzročil zmešnjavo. A nekaj gotovo drži: alkohol je prežet s šakti (in stimulira posameznikovo šakti), pozoren sadhak pa je sposoben to energijo vpreči in uporabiti za višje namene. Tedaj sadhak postane kot Šiva-Bhairava, ki ga razne energijske manifestacije ne spravijo iz tira. “Madja je oblika Bhairava deve; Madja je ime za Šakti in kdo pije Madjo privablja devate.” (KT) Takšen kaula tantrik zna pristopiti k Sudhadevi; zaradi tega se alkohol imenuje “Tara v tekoči obliki”. Pomen te prakse je potemtakem daritev (v obliki amrite) išti, ki jo pooseblja posameznik, kot tudi vpijanje Šakti v njeni tekoči obliki. Bolj vešč kot je sadhak, bolj večplastno postane dojemanje daritve (brez konfliktov). “Za tistega pije kula-dravje s pomočjo mantre in jih daruje guruju in devati, ni ponovnega rojstva.” (KT)

Daritev lahko predstavlja tudi obred notranje home. Karan (tantrično ime za alkohol) proizvaja šakti, ta pa proizvaja vročino. Sadhakov živčni sistem se navadi na povečanje energije in nato doseže stopnjo, ko lahko priliv energije manipulira (ne da bi se pri tem preveč pregreval). Kljub temu lahko karan iz perspektive home dojemamo na dva načina. Sadhak karan daruje v “ogenj” Resnice v samem sebi, kar istočasno poveča njegov notranji ogenj, zato vse tudi vse preostale zaužite elemente pudže daruje “ognju”. Daritev je tudi tarpana, abhišek in obredno hranjenje. Tisti, ki poznate postopek puruščarane, ki oplodi sadhakove prakse, boste razumeli globlji pomen tega.

Poznamo več vrst karana, ki ga lahko uporabljamo in nekatere tantre to podrobno opisujejo in včasih celo navajajo recepte. V resnici je vsaka vrsta karana primerna. “Ne glede na to, kako je proizveden in od koga je kupljen, bo dal kauli vse siddhije, ko bo očiščen.” (MT) Ko pijemo karan, mora biti prisotna vsaj ena vrsta hrane, najbolje meso. V Indiji najbolj pogosto uporabljajo kozje meso, vendar ga lahko nadomestijo tudi druge vrste mesa. Mesna daritev služi tudi kot aspekt bali daritve, ki predstavlja življenjski tok. Ko sadhak izvede prana pratištho, se v njem naseli življenjska sila ište, mesna daritev pa je daritev prane Devi. Še več, daritev puše simbolizira opustitev živalskih lastnosti vpričo božanske narave (ki jo predstavlja išta). Najboljša patra za darovanje karana je kapala, kot nadomestek pa lahko uporabimo tudi patro iz zlata, srebra ali bakra (vendar baker pušča sledi). “Ko sadhak vzdigne patro, se mora spomniti na mula mantro in gurujevo paduko.” (KT)

Kdor na duhovni poti uporablja (ali želi uporabljati) te metode, se mora zavedati sledečega. Sadhak mora biti zelo trden in neomajen, ker je ta pot prepredena z določenimi nevarnostmi. Ta praksa je po naravi krepka krija in subtilne svetove ta (tankočutna) krepka dejanja vzdražijo, zato mora biti sadhak pripravljen na ovire. Če so sadhakove namere neomajne in če je njegova iskrenost neomadeževana, je to za soočenje z ovirami najvišji kavač, zato ni težav. Ko to pot začnemo, jo moramo tudi dokončati. Ker se na tej poti pomikamo hitro, moramo biti pripravljeni na okrepitev vseh aspektov (tako “dobrih” kot tudi “slabih”), zato nas čustva, izkušnje in drugi izpadi ne smejo vreči iz tira. Praksa ni le daritev išti, ampak bo to energijo tudi vse bolj utrdila. Ekstremno pomembno je, da sadhak ega ne postavi na prestol ali zavzame nekakšen “alter” ego v obliki ište. To je subtilen poudarek, vendar zelo pomemben. Išta zavzame obliko iz ega in ne obratno. Ko se premikamo hitro (npr. z uporabo teh metod), mora biti naša opreznost še bolj ostra in moramo odsekati egu glavo takoj, ko se pojavi (kar egu ni všeč, zato se skriva ali izdaja za išto).

Kdor se loti prakse z uporabo karana je opravil z “rekreativnim” pitjem. Če vas tovrstne prakse privlačijo zato, ker imate radi alkohol, seks itd. in si želite nekakšen “duhovni” izgovor za te aktivnosti, nimate sreče. Ta praksa je imenitna in globoka ter deluje na veliko nivojih, zato sem se je tu le bežno dotaknil. Običajni wikipedijski odgovori o pančatattvi preprosto niso dovolj, enako kot tudi nenehno skandiranje besede “kundalini” ni dovolj. Ta obred sploh ni povezan z “kršenjem tabujev in prekoračenjem norm”, ampak je neomadeževana daritev. To prakso absolutno morate prejeti od tradicije in od guruja, drugače boste padli na glavo. Če se igrate s temi stvarmi, boste najverjetneje postali še večji pašu, saj so namenjene zelo resnim sadhakom z določenimi lastnostmi. Za tiste, ki dosežejo vrhunec teh praks in so polno posvečeni, ni meja globine. “Celo kralji ne poznajo užitke kaul, ki izvirajo iz pitja divje.”

“Zaznava/izkustvo, ki jo ustvari določen predmet, ni bistveno drugačna od zaznave/izkustva, ki jo ustvarijo njegove nediferencirane oblike. Tisti, ki uživajo na tak način in ki so dali herojsko zaobljubo, so del imenitnega obrednega postopka.” — Tantraloka

Džai Ma!

KT = Kararnava tantra
MT = Mahanirvana tantra