Šri Šiva Kaal Ugranand

Šri Šiva Kaal Ugranand je tantrični mojster kaule, ki predaja bistvo nedualistične realizacije ter njen integriran energijski izraz. Njegovo delo z učenci temelji na medsebojni srčni povezavi in na neposrednemu prenosu ter poudarja pomembnost sočutja pri razumevanju Šive in Šakti.

Gurujeva pot se je začela še preden se je srečal z duhovnostjo ali religijo in izvira iz spontane radovednosti. Pravo naravo resničnosti je spoznal pri petih letih, ko so se mu pojavila in razkrila nekatera vprašanja. Guru pravi: »Kot mladega otroka so me nekatere stvari begale, zato sem se vanje poglobil z izjemno osredotočenostjo. Zdelo se mi je nenavadno, da v enem trenutku nisem obstajal, v drugem pa sem. Skozi to izkušnjo sem videl, da obstaja neskončno potencialov, četudi so bile določene oblike še vedno uganka. Ker sem jasno dojemal individualni obstoj, je moje zavedanje postalo široko kot celotno vesolje. Iz te perspektive se je iskanje nadaljevalo, dokler nisem spoznal prvobitno nemanifestirano stanje. Odkril sem, da sem hkrati vse in nič.«

Prebujenje v otroštvu mu je služilo kot prostrano ozadje običajnega življenja odraščanja in šolanja, dokler se ni ponovno prebudilo in stopilo bolj do izraza pri sedemnajstih letih. Iskrica se je utrnila, ko je Guru prebral vrstico iz besedila južno indijskega modreca, Ramane Maharšija: »Kupil sem celo knjigo, prebral pa sem samo eno vrstico, nakar so izginila tla pod mojimi nogami. Bilo je kot da bi se spominjal nečesa, kar ni mogoče pozabiti, vendar je tako blizu, da to spregledamo.« Guru je takrat v esenci Ramane Maharšija začutil pomembno sporočilo, zato ima veliki mojster v njegovem srcu posebno mesto.

Po najstniškemu prebujenju je nekaj let poglabljal in asimiliral to znanje. »Realizacija je vedno nenadna in brezčasna, vendar kljub temu ostaja sled njenega manifestiranega izraz, ki postopoma asimilira modrost v tok življenja.« Guru je našel sozvočje v nedualističnih učenjih številnih tradicij, zlasti v advaita vedanti, dzogčenu, mahamudri in v zenu, kasneje pa se je tudi učil od mojstrov omenjenih tradicij. Med tem časom je Guru začel raziskovati subtilne aspekte energij in jih usmerjati v harmonijo z modrostjo. Od linije velikega mojstra Lahirija Mahasaje je prejel iniciacijo v radža/krija jogo ter se naučil obvladovanja tokov energij in poglobil svojo občutljivost in dojemljivost.

Guru se je učil pri mnogih učiteljih, vendar nikoli ni začutil, da je med njimi našel srčnega guruja, dokler ni srečal Ameriške učiteljice Indijske linije. »V tesnem zaporedju sta se zgodila dva dogodka: sedel sem in počival v svoji biti, ko me je nenadoma zapustila zavest, kot da bi jo posrkalo v vakuum, nakar se je v mojem umu pojavil prizor. Videl sem trg poln ljudi, vendar je moja zavest švignila mimo njih kot puščica, dokler ni dosegla moškega v modrem, ki je nosil krono in čudovit nakit. Ko ga je moja zavest dosegla, se je začel priklanjati in izvajati 'namaste' gesto. Med tem se je moja zavest popolnoma stopila z njim. Kmalu zatem sem srečal to žensko, ki sem jo prepoznal kot svojega guruja.« Ta učiteljica je Guruja povabila naj pride v Indijo in pri dvaindvajsetih je opravil prvo potovanje tja.

V Indiji se je Guruju razkrilo mnogo uvidov; obiskale so ga številne devate z izjemno intenzivnostjo in sozvočjem. To ga je presenetilo, ker ga pred tem nikoli niso posebej zanimale, saj je z resničnostjo rokoval na surov način. Ko je Guru doživel svojo prvo tovrstno izkušnjo doma v ZDA, se je moral nato podučiti, koga je sploh spoznal, saj teh božanstev ni niti poznal. Kasneje je spoznal, da so devate manifestirani aspekti in utelešene oblike teh surovih resničnosti in niso ločene od njih. Svojo najvišjo naravo je spoznal že doma, v Indiji pa je Guru dobil jasen vpogled v življenjski tok (v preteklo in sedanjo inkarnacijo), kar mu je dalo izjemno jasnost in zaupanje glede njegovega smisla življenja. Prisotnost gurujeve ljubezni in miline je v Guruju prebudila impulz, da posveti in živi svoje življenje v dobrobit in razsvetljenje vseh bitij. »Preprosto sem sedel v njeni bližini in se predal njenemu srcu. Nikoli nisem našel dna njene ljubezni. Nenehno izpopolnjujem obseg in subtilnost moje ljubezni do nje. Čeprav je nedvoumno, da je moja pot tantrične narave, bo ona vedno moj korenski guru. Kar je kasneje sledilo, brez nje ne bi bilo mogoče.«

Gurujeva je želja po obisku svetih krajev Kali Devi vodila v zahodno Bengalijo, kjer je spoznal Džagud Baba Aghorija, ki je postal njegov tantrični guru. Ko sta se prvikrat srečala, je Baba resnično vzljubil in izkazal spoštovanje do Guruja ter mu rekel, da mu bo predal vse. Že med prvim obredom se je Guru počutil popolnoma domačega v svetu tantre in nagonsko poznal prava dejanja in notranje drže. Guru je mantra dikšo prejel na nenavaden način: ko mu je Džagu Baba rekel, da mu bo dal mantro, jo je Guru izgovoril brez da bi mu jo kdo pred tem povedal ali zašepetal. Guru je pričel tantrično pot na najvišjem nivoju in popolnoma posvetil svoje življenje in čas doseganju sozvočja s to potjo. Vsako leto je obiskal Indijo, kjer je porabil ta čas za poglabljanje sadhane. »Džagu Baba Aghori je veliko in močno bitje, ki deluje z najvišjo integriteto. Živi v zelo preprostem bivališču iz blata, blizu kremacijskega pokopališča in se ukvarja le s sadhano.« Guru je bil posvečen v tradicijo aghora vidje, kot tudi v obrede kaule, kar pomeni, da je bila to zelo intenzivna pot. »Tako v celoti sem se predal sadhani, da izzivi, ki so se pojavili, niso bili omembe vredni. Na začetku sem opravil ogromno ponovitev mula manter—večinoma s khumbako—in vsakodnevnih obredov kaule. Ker sem bil v dejanjih in v odnosu tako drzen, se je pojavilo mnogo strašnih energij in preizkusov, vendar so zaradi moje vztrajnosti prav te energije postale moje zaščitnice in pomočnice.« Guru je kmalu dokončal šamšan sadhane, puruščarane ter obrede aghora vidje. Dosegel je popolnost (siddhi) išta devate in postal mojster kaule. »Trenutki velikih razkritij in vznesenosti so navdihujoči, vendar uspeh na tej poti zagotavljata le doslednost in vztrajnost. Veliko sprememb—običajno tistih bolj trdnih in trajnih—se pojavi kot cvetoča roža. V tistem trenutku jih komaj opazimo, ko se ozremo nazaj, pa so nedvoumne. Te transformacije niso vir za pripovedovanje dobrih 'zgodb', vendar dajejo posamezniku popolno zaupanje.«

Po dolgih letih sadhane v tej vidji in po delu pod mentorstvom Džagu Babe Aghorija, je imel Kaal le eno aspiracijo: naučiti se vidjo Kamakhje, saj si je to dolgo srčno želel. Nedolgo po tem, ko je zapustil Džagu Babo, je Guru srečal Šri Mahakaala Bhairavananda Sarasvatija in prejel njegova učenja. Guru je bil nekaj let v stiku s tem gurujem, ga predstavljal in svoja izpopolnjena dela izvajal pod njegovim okriljem. Po določenem času je Guru začutil, da se nekatere Bhairavanandove metode ne skladajo z njim ter da mora pot nadaljevati bolj neodvisno, če hoče napredovati kot guru. Ko je končal večji obred Kamakhje v Kamakhja pithi, so se pojavile okoliščine, ki so prekinile njuno zvezo. »Pod okriljem Bhairavananddžija sem resnično dozorel. Pomagal me je pripeljati h Kamakhji, ki je globoko v mojem srcu, in me vzpodbudil, da z drugimi delim svojo modrost. Brez te vzpodbude ne bi bil naklonjen do komunikacije z ljudmi.«

Guru dela s svojimi učenci od leta 2009 dalje in občuti radost, ko se lahko dotakne odprtih src. Njegov način posredovanja modrosti je neposreden, praktičen in vešč. Trenutno biva v Clevelandu, Ohio, ZDA, veliko časa pa preživi tudi v Indiji.

Džai Gurudži!