Kaula Tantra

Tradicionalna tantriČna vidja

Časovna usklajenost

"Del občutka za razvijanje časovne usklajenosti je tudi globoka spoštljivost. Pogosto ljudje ne spoštujejo sami sebe, ker vedo (bolj kot kdo drug), da niso vedno delovali častno ali v skladu s svojo voljo."

O tej temi je res težko pisati, ker je časovna usklajenost tankočutna veščina, ki na več načinov komunicira z razvijajočo se veščo modrostjo, kot tudi z njeno zunanjo manifestacijo. To je poučena in spontana občutljivost, ki ni nepremišljena. Po naravi ni vsakdanja, ohlapna in potratna, kot si jo mnogo začetnikov predstavlja, temveč je prežeta z globoko ponižnostjo (ki se zaveda moči) in potrpežljivostjo kozmičnih razsežnosti. Pogosto, ko govorimo o časovni usklajenosti v kontekstu tantrične vidje, pomislimo le na to, kdaj je ugoden čas za določeno dejanje (kot je npr. homa ali sadhana ob določenem času). Na primer: pravijo, da je dobro izvajati sadhano med mrkom ali v času praznika Šivaratri, kar je sicer res, vendar je modrost časovne usklajenosti precej globlja. Zavedanje, kdaj je primeren čas, da se še bolj potrudimo (ali da se lotimo česa novega) je lahko eden izmed aspektov časovne usklajenosti, za razliko od blage discipline, s katero pridobimo večjo integriteto in samozaupanje. Ta primer časovne usklajenosti lahko sočasno obstaja v več sferah usklajenosti, tako v velikem kot v manjšem merilu. V našem primeru to pomeni, da je v določenem obdobju (npr. v nekaj mesecih) primeren čas za presnovo in za večjo integriteto/samozaupanje glede na našo trenutno stopnjo, medtem ko so v krajšem časovnem obdobju določene sadhane mesta, kjer se moramo še bolj potruditi.

Celo izraz naj bi bil navdan z veščino časovne usklajenosti. Mnogi ljudje so potratni, ker preveč in prezgodaj govorijo. Če doživijo neko izkustvo, začnejo brezglavo tekati naokrog v velikih izbruhih »ljubezni« itd. V resnici pa je to pogosto čas za spokojnost, da semena izkustva posadimo v tiho zemljo, kjer bodo zorela. Seveda mora imeti duhovni učitelj ali vodnik poleg tega tudi globoko intuitivno razumevanje časovne usklajenosti. Morda učenec resnično potrebuje neko stvar, a če ta pride ob napačnem času ali ko ne bo učinkovita, bo vse zaman. Zaradi tega je pravi guru vedno bolj zavezan učinku kot pa »sporočilu«, časovna usklajenost pa je pomemben del učinka. Učenci morajo tudi razumeti časovno usklajenost v povezavi z gurujem, saj ljudje pogosto iščejo ali vztrajajo pri doslednosti sporočila ali, v nekateri primerih, v »učenjih« iščejo protislovja. Kljub temu zreli učenci ne le razumejo časovno usklajenost, temveč se hkrati tudi radostijo v različnih pristopih, kar prikazuje prostranost modrosti in »vrtenja diamanta« (ki nam kaže našo lastno prostrano naravo). Z dovolj veliko prožnostjo, ki nam omogoča, da smo odprti za različne pristope, smo vedno pripravljeni na globlja izročila. (Po drugi strani pa semantično brskanje za dlako v jajcu ali iskanje očitnih intelektualcih protislovij le zapre in omeji tok modrosti.)

Del občutka za razvijanje časovne usklajenosti je tudi globoka spoštljivost. Pogosto ljudje ne spoštujejo sami sebe, ker vedo (bolj kot kdo drug), da niso vedno delovali častno ali v skladu s svojo voljo. Zaradi tega funkcije delovanja (tako znotraj kot v odnosu z zunanjim svetom) ostajajo še naprej površne in jim manjka določena »milina« ali nežna roka. Dobra časovna usklajenost je pogosto blagost v drugi obliki, čeprav je tudi v primerih, ko je potrebno ravnati ostro, rezultat dejanja natančen kot skalpel. Pri časovni usklajenosti je enako pomembno, kdaj nekaj storiti in kdaj ne. V tem oziru lahko globoka občutljivost ustvari skoraj organski ali telesni občutek, kar je poučno. To je daleč stran od področja intelektualnega premišljevanja ali morale, saj je neposredno poznavanje moči (in občutka, kje se le-ta nahaja in kje bi se izgubila). Na ta način se časovna usklajenost navezuje na energijske imperative integritete, ne pa na tehtanje odločitev.

Seveda se najvišji nivoji časovne usklajenosti ukvarjajo z razumevanjem časa samega, kar lahko vodi do neskončnega odprtja. Zgolj z nekaj perspektive o življenju (in čas nam nudi širno obzorje, kjer lahko opazujemo manifestacije) bomo imeli več občutka za časovno usklajenost (ter druge lastnosti kot so ponižnost in potrpežljivost, ki navdihuje tudi časovno usklajenost). Če si ogledamo čas kot tak, nam bo to gotovo nekoliko razširilo obzorje. A kaj sploh je čas? In kaj se nahaja zunaj časa? Zakaj ne bi eksperimentirali s tem … kar je tako prodorno, a hkrati težko opredeljivo. Vse in nič. Oblika/struktura in praznina. Šakti in Šiva. Biti čas pomeni biti onstran časa — kako čudovita narava.

Džai Mahakaal