Blagoslov in prekletstvo

Podariti blagoslov je preprosta reč, sprejeti blagoslov pa je običajno ljudem težje. V resnici sploh ni težko; prav nasprotno od težkega je. Pravzaprav gre zaradi preprostosti to ljudem težko od rok. Če podelite blagoslov, ga podelite in se mu ne izmikajte pod pretvezo “ponižnosti”. Za besedo ponižnost sem uporabil narekovaje, ker običajno ljudje sploh ne izražajo ponižnosti. Taka oseba blagoslov oskruni z neko vrsto nesnage, ki lahko sega od dvoma do ega ali arogantnosti. Večji del te lažne ponižnost, ki jo izkazujejo, je le domišljavost pod pretvezo. Ponižnost je veliko spoznanje, kjer se srečamo z veličino Biti in Prostora/Časa, ter se soočimo z neznatnostjo jaza. Če smo le plahi, to ni ponižnost in skrivanje plahosti za semantiko ponižnosti ni nič drugega kot obramba. To je obramba pred soočenjem s pravo ponižnostjo pri čemer je skoraj nepomembno ali nekaj “izgleda” ponižno, ker pri tej ponižnosti sebičnost in samopodobo pustimo za sabo.

Morali bi se naučiti sprejeti blagoslov. O tem ni mogoče povedati kaj več, kajti to je njegova neposredna preprosta narava. Če vam nekdo podeli blagoslov, ga sprejmite. Vidite, nemogoče je razložiti! Taka je direktna preprosta narava, kot vetrič skozi srce. Presenetljivo je, da veliko ljudi reče “NE!”. Prezir do samega je velikokrat izgovor kjer prevladuje sentiment: “Ne zaslužim si.” Ali pa je to kljubovalnost, ki skuša uveljavljati posameznikovo neodvisnost, ki ne “potrebuje” blagoslova od kogarkoli. Večinoma pa gre tu za strah pred izpostavljanjem in pred odprtostjo. Da bi prejeli blagoslov, se moramo izpostaviti in mnogo ljudi tega ne prenese celo pri kratkem blagoslovu, ki bi “zadel žebelj na glavo”. Mnogim ljudem s katerimi se srečamo ne primanjkuje tistih “robatih” lastnosti, ki nekatere tako privlačijo na tej poti, vendar se niso zmožni raznežiti in omehčati. Manjka jim tista temeljna nedolžnost, oziroma se bojijo vzpostaviti stik z njo. Zato se naučite sprejeti blagoslov. Potencial blagoslova je premosorazmeren s sposobnostjo sprejemanja blagoslova. V kontekstu učenca je blagoslov iniciacija.

Prekletstvo je le blagoslov, za katerega moramo trpeti. Na nek način je prekletstvo boljše kot običajen blagoslov, kajti da odklenemo moč blagoslova, moramo najprej nekaj potencirati. Blagoslov lahko tudi odslovimo, pri prekletstvu pa smo se prisiljeni spremeniti; izzvani smo in mi izziv sprejmemo v herojskem duhu. Pogosto se lotim sadhane z namenom, da nekaj vznemirim ali izzovem, kar izraža iskrenost, ki je ni mogoče ignorirati. Vendar bomo slej ko prej nekatere energije  ujezili. A če smo vztrajni in žilavi, jim na koncu ne bo preostalo nič drugega kot da nas vzljubijo. Seveda je to le dualističen način razlage tega pojava, vendar se zdi primeren. A če se lotimo stvari s pristopom nadlegovanja, se (podobno kot pri blagoslovu) ne moremo izogniti soočenju (četudi je to prekletstvo). Tega pristopa načeloma ne priporočam, še zlasti ne tistim, ki ne nosijo kavača (oklepa) temeljne nedolžnosti. Ta je namreč tako čist, da lahko v njem ravnamo celo neotesano in v tej igri to postane humor.