Bilten Kaula tantre št.: 1

Džai Ma!
Adeš!

Dobrodošli pri branju tega biltena. Ko bom končal s pisanjem te številke, jo bom predal naprej uredniku, ki jo bo morda še grafično opremil. Nisem še prepričan ali bom sam pisal vse dele, vendar bom vsekakor pri vsaki številki prispeval nekaj. Naj vas ne skrbi, da vam bomo zapolnili vaš e-poštni nabiralnik, ker bo bilten izhajal le nekajkrat letno. Glavni namen biltena je obveščati in združevati ljudi, ki jih zanima tovrstno delo. Po pravici povedano sem želel, da ljudje pokažejo vsaj malo zanimanja, preden vzpostavim stik z njimi. Morda se vam prijava na bilten ne zdi nič posebnega, vendar so ljudje dandanes tako leni ter se jim zdi, da je dostop do informacij njihova pravica, zato lahko celo tako enostavno dejanje služi kot filter za iskrenost. Že zaradi dejstva, da si je nekdo vzel minuto časa za prijavo na bilten, ter da ga dovolj zanima in se tega zaveda, se bolje počutim pri komunikaciji z njim.

Program Kamakhje
Za avdienco bom na voljo v Kamakhji od 1. do 15. julija. Kamakhja pitha se nahaja v Guvahatiju, v indijski zvezni državi Asam, na griču Nilačal Parvat. Za tantrike je Kamakhja največja pitha, saj je sedež in kraj, kamor je padla devina joni in se tam nastanila. Grič predstavlja popolno mahamandalo, kjer je Kamakhja devi obkrožena z Desetimi mahavidjami, kot tudi s spremstvom raznih šakti, jogini, matrikami in bhairavami. Opravljanje dikše in sadhane v tej šaktipithi je zelo koristno. Tisti, ki želite opraviti uvodno iniciacijo, si rezervirajte čas za 3 dnevni obisk. Ljudje z opravljeno iniciacijo pa si lahko organizirajo program, ki traja od 4 do 10 dni. Kdor bi nas rad le obiskal, lahko to stori v zgoraj omenjenem 15-dnevnem roku. Za prenočišče je na voljo nekaj sob v Nilačalu, kjer naj bi se naši obiskovalci nastanili. Večinoma je sobe potrebno predhodno rezervirati in vplačati nekaj denarja za aro, da so morebitni obiskovalci odgovorni za povračilo stroškov, če slučajno ne pridejo. Pogosto govorim o priložnosti (ter o modrosti njene izrabe) in to je odlična priložnost. Pomembno se je zavedati, da besede »priložnost« ne mislim v dobičkarskem ali potrošniškem smislu, temveč kot trenutek, ko se moč manifestira in je na voljo ter ko je goreča modrost predanosti pot, po kateri bo ta priložnost izrabljena. Vedno je dovolj popolnoma razumljivih izgovorov, zakaj ne bi zgrabili prilike, vendar ljudem, ki gorijo za svobodo, resnico ali ljubezen preprosto ni mar za izgovore. Nikoli nisem storil drznega koraka v moč, ko se je meni zdelo prikladno.

Dakšina
Imam nov prispevek k pravilom o dakšini, ki upošteva tudi ekonomsko situacijo ljudi (lokalna ekonomija, višina plače ipd.), hkrati pa zagotavlja, da se tudi ljudje primerno žrtvujejo. Za razne programe je torej najmanjši prispevek to, kar bi oseba v času trajanja programa zaslužila v službi. Za iniciacije je najmanjši prispevek zaslužek enega tedna posameznikovega dela. Če se nekomu ne zdi vredno darovati teden dni, očitno zanj to ni velika prioriteta. V starih časih so ljudje služili guruju in mu darovali sevo (darovanje energije v obliki nesebičnega služenja), nato pa so po enem letu ali celo več prejeli dikšo. Ljudje danes niso več tako neomajni, pa tudi sistem seve dandanes ni več praktičen, zato lahko privrženci darujejo sadove svojega dela (preko svoje službe). Sam se vedno kar najbolj potrudim ter sem se vedno trudi, da bi napravil stvari bolj dostopne, da bomo lahko skupaj napredovali ali elegantno, ali pa sploh ne.

Najvišja daritev
Tekom sadhane sadhak opravi mnogo daritev, ki so hkrati simbolične in dobesedne. Pravzaprav se v tej vidji simbolično in dobesedno spojita, kot se na enak način spoji tudi sadhak s »tistim«, ki je prejemnik njegove daritve. Najboljša daritev, ki jo lahko naredimo (npr. mudri devate/guruja itd., kot posameznikova prava narava), je daritev življenjskih vetrov, ki so sedež obstoja. Še več, preko oplemenitenja daritve življenjskih vetrov stopimo v stik z zelo resničnim načelom binduja, daritev binduja pa velja za največjo možno daritev. Mnogo ljudi pravi, da je žrtvovanje svojega življenja najvišja daritev, vendar se to močno razlikuje od tega, ko nekdo stopi v stik z bistvenim subtilnim elementom ter nato opravi daritev preko te izkustvene modrosti. Prvo omenjena stvar (darovanje življenja) je koncept, ki se trudi postati simbol, ki se lahko spoji s stvarnim. Vendar je direkten stik in darovanje le stvarno – če že vsebuje tudi simbolično plat, pa je ta le izraz, mudra in umetnost. S pomočjo prečiščevanja preko stika in darovanja teh vitalnih elementov lahko ne le presežemo obstoj, temveč tudi razvijemo blaženost. Blaženost ne le kot občutek, ampak izkustvena harmonija ali energijska izkušnja, se sklada z modrostjo. V kaula dharmi pogosto naletimo na omembo elementa sadhane, ki se imenuje prana pratišta, ko sadhak svojo vitalno esenco (prana) nadomesti z esenco devate. Kljub temu, da je dobro poznati mantre in obrede, ki se tičejo tega aspekta sadhane, se lahko prava prana pratišta zgodi le, ko je posameznik v globokem stiku s surovimi načeli vitalnosti, ki so tako intimni, da jih ljudje pogosto zgrešijo. To se morda zdi metafizično, vendar gre bolj za preprostost dojemanja, ki hkrati prepoznava ter je zelo prizemljeno, organsko in pronicljivo razumevanje. Zato se ključ do takega razumevanja skriva v bivanju kot takem (da preprosto smo), od tu pa potem vzgojimo prodorno ostrino in globoko milino, ki je ni strah videti in se srečati z absolutnim (brez konceptov o tem, kako bi moralo biti ipd.). Resnično je izjemno pomembno zares videti in stopiti v stik z vitalnimi načeli, ki niso odvisna od katerekoli vere ali strategije, zato v naši sadhani to ne sme nikoli manjkati.

Vstop na pot – oporni stebri poti
Vsaka pot ima določen okus, potem je tu še guru, glavna božanstva in tudi temeljno energijsko jedro. Vsak izmed teh (in drugih) elementov napravi pot edinstveno. Ko stopimo nanjo (in jo prisvojimo), ji naše edinstvene značilnosti spet dajo nekoliko drugače okus in izraz. Izraz »okus« uporabljam, ker je to lastnost, ki jo je težko definirati, vendar jo vsi prepoznajo, hkrati pa je tudi sozvočje, ki nas povleče k določenemu guruju in k duhovni poti. Sicer na tej poti obstaja možnost za delo z mnogo različnimi vidjami (devatami), vendar moram poudariti, da so trije glavni stebri Kali, Kamakhja ter Ugratara (to trojico bi lahko opisali kot: brezkompromisna odrešitev, prvobitna resničnost in srdito sočutje (prevažanje na drugi breg). Tisti, ki sodelujejo z mano, se najprej soočijo s Kali in z Mahakalom. V mnogih ozirih je to težka vidja za nekoga, ki prvič stopa pot poti sadhaka, a če se že na začetku soočimo z rezilom in z neskončnostjo Časa (in Smrti), se prečistimo v največjem ognju. Kljub temu, da je po tej vidji težko krmariti (in »usmerjanje« bo stvar naredilo še bolj zapleteno), je to izjemno hitra pot. Čeprav mnogo ljudi obupa pri tem izzivu, na to najraje opozorim že na samem začetku, da lahko kandidati vidijo, kje imajo težave. Za tiste, ki v tej vidji uspejo, je njihova pot popolnoma odprta, zato enostavno napredujejo tudi pri drugih praksah in devatah. Ljudje pogosto sprašujejo, kaj naj pričakujejo ob začetku sadhane, vendar je to odvisno od posameznika. Kot sem že napisal: guru, devata in posameznik imajo vsak svoj okus in ko se ti okusi pomešajo, je proces edinstven. Ljudem se to ne zdi samoumevno, vendar je največkrat tako, da najboljši sadhaki najbolj nastradajo. To je zato, ker manj iskreni ljudje nimajo intenzivnosti, zbranosti, strasti in predanosti, zato je njihovo izkustvo manj intenzivno. Resnično iskreni ljudje pa po drugi strani lahko doživijo, da se njihovo življenje oklesti, da površinske stvari odpadejo, da se zakopani »problemi« dvignejo na površje ter da karmična nagnjenja neizprosno gorijo. Čeprav se morda vse to zdi grozno (včasih lahko celo podvomimo in se vprašamo, ali smo kaj storili »narobe«), je na delu veliko in odrešujoče sočutje. Ko govorimo o različnih devatah, se je pomembno zavedati, da so pravzaprav Eno, en izvir v različnih oblikah.

Sadhana – mantra džapa
Nikoli nisem bil zagovornik v izvajanje sadhane (ali meditacije) glede na časovno omejitev. Na primer, nekateri ljudje se odločijo, da bodo izvajali sadhano ali meditacijo eno uro ali pol ure. V sadhani je najbolj pomembno, da smo (ali da postanemo) učinkoviti, zato se je bolje najprej odločiti, kaj storiti, kot pa kar nekaj narediti. Ko sem najbolj zbran, mi gre sadhana veliko hitreje, mantre lepo stečejo, notranje mudre … bing! (zadenejo tarčo), zato je ocenjevanje sadhane po času trajanja slaba mera za njeno globino. Ko govorimo o številu manter, pogosto slišimo ene in iste godrnjave izgovore: »Ali je bog mar računovodja?« Vendar, ko tantriki govorijo o stvareh kot je število manter, tu ne gre za »bilanco«, temveč za učinkovitost in funkcijo. Učinkovitost je odvisna od nekaj dejavnikov; prvi je najmanjše število (108) ponovitev mantre, ki ga moramo doseči za našo glavno mantro, da bo ta učinkovala. Nato je na vrsti redno vsakodnevno izvajanje sadhane (kar je tudi naša sankalpa ali obveza), kjer izvedemo določeno število džape, da dosežemo energijski prag. Vzpostaviti doslednost ni le zelo pomembno, temveč tudi učinkovito. Tako pri vsakodnevni sadhani, kot tudi pri tako imenovani »posebni« sadhani (vsakodnevno sadhano vedno izvajamo, vendar se lahko lotimo tudi bolj intenzivne vadbe) imamo pogosto določeno število ponovitev mantre, ki aktivira njen potencial v celoti. V tem primeru se število manter razdeli na število, ki ga moramo doseži vsak dan ter na število dni, ki so potrebni za dosego končnega števila. To je zame osnovna, ne višja matematika. Namen beleženja (štetja) manter je tema, ki je pogosto zamolčana v pogovorih, vendar je izjemnega pomena. Dejanje štetja džape (s pomočjo male ali prstov) ne le ozemlji mantro (zaradi česar je ta ostrejša in manj »lebdeča«), temveč tudi sinkronizira obe možganski hemisferi. Tantra, kot utelešena duhovna pot, ne razlikuje med »tem in onim« ali med duhovnim in posvetnim, zato je pomembno, da je naš celoten obstoj duhoven. Z beleženjem ponovitev mantre in s povezovanjem možganskih funkcij (preko praktičnih dejanj … ali katerihkoli dejanj) ojačamo energijsko integriteto mantre ter življenjske funkcije. In navsezadnje, ko štejemo s pomočjo prstov, to služi še enemu namenu: prstne blazinice so povezane z nadiji, zato se aktivira subtilna njasa. Opazil sem, da ljudje z duhovnimi nagnjenji, še zlasti na zahodu, nimajo radi, če stvari izgledajo preveč strukturirane ali pa jih dojemajo kot rigidne. »Stari, jaz samo delam mantro glede na moje počutje in glede na to, kaj mi paše, ali pa po tenutnem občutku in intuiciji.« Ti ljudje običajno dosežejo določen nivo, to pa je tudi vse, medtem ko so vsi duhovni težkokategorniki, ki sem jih do slej srečal, dosledni, disciplinirani in učinkoviti. Zavedajte se tudi, da izpopolnitev v določeni mantri (preko raznih metod in vidje) vodi do zelo lahke izpopolnitve drugih praks. Kar bi drugim vzelo mnogo let, vam vzame le nekaj tednov ali mesecev.